Sistem zdravstvenega varstva

OECD: Slovenija pri kazalnikih zdravja in zdravstvenega varstva v povprečju

04. 11. 2015
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tudi letos izdala publikacijo z naslovom »Health at a Glance 2015«, v kateri so predstavljeni podatki in primerjave o zdravju in delovanju zdravstvenih sistemov v državah članicah OECD.

Kot ugotavljajo, se v državah članicah OECD še vedno izgublja preveč življenj, ker se kakovost zdravstvene oskrbe ne prilagaja dovolj hitro starajočemu prebivalstvu in naraščajočemu številu kroničnih bolnikov . Nobena izmed držav članic ne izstopa po vseh ali vsaj večini ključnih kazalnikih kakovosti zdravstvene oskrbe, niti države z visokim deležem izdatkov za zdravstvo, kar pomeni, da lahko države še veliko napredujejo na področju preventive, zgodnje diagnostike in zdravljenja določenih zdravstvenih težav.

Združene države amerike (ZDA) na primer zagotavlja zelo dobro takojšnjo oskrbo pacientom s srčnim infarktom, medtem ko njihova oskrba pacientov s kroničnimi boleznimi (npr. astma in KOPB) pa ni na taki ravni, da bi preprečevala sprejeme v bolnišnico zaradi neurejene kronične bolezni. Obratno pa velja za Portugalsko, Španijo in Švico z relativno nizkimi deleži preprečljivih hospitalizacij za nekatere kronične bolezni in precej visoko stopnjo umrljivosti pri pacientih s srčnim infarktom. Preventivne aktivnosti na Finskem in Švedskem, ki potekajo že dlje časa, so že obrodile sadove pri preživetju pacientov z rakom materničnega vratu, dojke ali debelega črevesja in danke. Preživetje pacientov s temi vrstami raka pa je precej nižje  v Čilu, Združenem kraljestvu, na Češkem, Irskem in Poljskem.


Slovenija se pri večini kazalnikov zdravja, zdravstvenega varstva in kakovosti zdravstvene oskrbe uvršča v povprečje OECD

Izbrani kazalniki zdravstvenega stanja prebivalcev (pričakovano trajanje življenja ob rojstvu in v starosti 65 let ter umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni) uvrščajo Slovenijo delno v spodnjo tretjino članic OECD, delno pa v srednjo tretjino. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v Sloveniji presega 80 let, kar je malce pod povprečjem OECD. Umrljivost dojenčkov je v Sloveniji v primerjavi z OECD državami med najnižjimiin znaša 1,7 na tisoč živorojenih otrok, medtem ko je povprečje držav OECD 3,8 na tisoč živorojenih otrok. To mejo npr. presegajo ZDA, Turčija, Brazilija in druge manj razvite države. Med glavnimi vzroki umrljivosti v Sloveniji izstopa umrljivost za rakom, ki je večja od povprečne stopnje umrljivosti zaradi raka v državah OECD. Prav tako je večja od povprečja OECD umrljivost zaradi prometnih nezgod pri moških in umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih. Slovenija še vedno sodi med države z višjimi stopnjami samomorilnosti med OECD državami.

Življenjski slog prebivalcev Slovenije je v večini primerov blizu povprečja OECD držav, izbrani kazalniki, ki so v publikaciji nanizani v pregledu kazalnikov v prvem poglavju, Slovenijo uvrščajo v srednjo tretjino držav.

  • Kajenje: V Sloveniji vsak dan kadi več kot petina odraslih prebivalcev, kar je podobno kot v večini OECD držav, v povprečju pa vsak dan kadi več odraslih moških kot odraslih žensk.
  • Alkohol: Poraba čistega alkohola na prebivalca nad 15 let znaša 9,53 litrov letno, kar predstavlja 0,6 litra višjo porabo kot v povprečju OECD držav.
  • Uživanje zelenjave: Zaskrbljujoče nizki so deleži odraslih, ki dnevno uživajo zelenjavo (manj kot  polovica odraslih prebivalcev), hkrati pa so opazne velike razlike med spoloma v uživanju sadja (vrzel med spoloma znaša več kot 20 odstotkov).
  • Prekomerna telesna teža med odraslimi: Slaba petina (18,3 odstotkov) odraslih prebivalcev Slovenije ima prekomerno telesno težo, kar Slovenijo uvršča  malenkost pod povprečje 34 OECD držav.

Izbrani kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe Slovenijo uvrščajo v dveh primerih v zgornjo tretjino držav članic OECD (delež preprečljivih sprejemov v bolnišnico zaradi astme in KOPB ter 30-dnevna umrljivost zaradi akutnega miokardnega infarkta). V letu 2013 je bilo v Sloveniji  150,8 sprejemov v bolnišnico na 100.000 prebivalcev zaradi astme in KOPB, v OECD državah pa kar 242,2. Glede na preprečljive hospitalizacije zaradi diabetesa se Slovenija uvršča v srednjo tretjino držav, glede preživetja zaradi raka materničnega vratu, dojke, debelega črevesa in danke ter 30-dnevne umrljivosti zaradi ishemičnega srčnega infarkta pa v spodnjo tretjino držav članic OECD.  Pri večini kazalnikov kakovosti zdravstvene oskrbe se Slovenija uvršča blizu povprečja OECD, bistveno boljša od povprečja je pri deležu carskih rezov na 100 živorojenih otrok (v Sloveniji 19,5 carskih rezov na 100 živorojenih otrok, v OECD pa 27,6), bistveno slabša pa je pri precepljenosti proti sezonski gripi  pri starejših od 65 let (v Sloveniji je delež cepljenih le 13 odstotkov, v povprečju OECD držav pa skoraj 48 odstotkov).

Viri v zdravstvu

V primerjavi z letom 2000 se je v letu 2013 število zdravnikov na prebivalcapovečalo v večini OECD držav. Slovenija je imela tako v letu 2,6 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar nas uvršča v spodnjo tretjino OECD držav. Največ zdravnikov na tisoč prebivalcev je bilo v Grčiji (6,3) in v Avstriji (4,9), povprečje OECD držav pa znaša 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev.

Prav tako se je v istem obdovju v večini OECD držav povečalo število medicinskih sester. V Sloveniji imamo 8,3 medicinskih sester na tisoč prebivalcev, OECD povprečje pa je 9 medicinskih sester na tisoč prebivalcev. To Slovenijo uvršča v srednjo tretjino držav članic OECD.

Višje od povprečja OECD je razmerje med število medicinskih sester in številom zdravnikov:  v Sloveniji 3,1 medicinske sestre na zdravnika, v OECD pa 2,8 na zdravnika.

Glede bolnišničnih kapacitet in dejavnosti pa je stanje v letu 2013 naslednje:

  • Naprave:V letu 2013 je imela Slovenija skoraj 50 odstotkov manj naprav od povprečja OECD, in sicer naprave za magnetno resonanco-MR (8,7 na milijon prebivalcev) in naprav za računalniško tomografijo - CT (12,1 na milijon prebivalcev) od povprečja OECD držav (14,1 in 24,4 na milijon prebivalcev).
  • Bolniške postelje: V Sloveniji je bilo v letu 2013 za zdravljenje v bolnišnicah na voljo 4,6 postelj na tisoč prebivalcev, povprečje OECD pa je bilo 4,8 postelj, kar Slovenijo uvršča e,- 4,6 malce pod povprečje OECD držav.
  • Povprečna ležalna doba v bolnišnicah: Ve v Sloveniji bila ležalna doba znašala 6,5 dni in je bila krajša od povprečja OECD držav, kjer ležalna doba znaša 8,1 dni.

Petino vseh izdatkov za zdravstvo v državah OECD  je namenjenih zdravilom

Kot je zapisano v publikaciji Health at a Glance 2015, so izdatki za zdravila v vseh državah članicah OECD dosegli 800 milijard ameriških dolarjev (USD) v letu 2013, kar predstavlja okrog petino vseh izdatkov za zdravstvo v teh državah. Upoštevana so tako bolnišnična zdravila kot tudi zdravila, izdana v lekarnah.

Rast izdatkov za zdravila, izdana v lekarnah, se je v zadnjih letih upočasnila v večini držav članic OECD, v nekaterih državah pa so porasli izdatki za bolnišnična zdravila. Ne glede na te trende pa v prihodnosti lahko pričakujemo ponoven porast izdatkov zaradi starajočega se prebivalstva in uvedbe nekaterih novih dragih zdravil za zdravljenje npr. raka in hepatitisa.

Nekatera nova specialna zdravila bodo v bližnji prihodnosti vzrok za polovico večjo rast izdatkov za zdravila. Pri tem je treba poudariti, da nekatera od teh zdravil pomenijo veliko dobrobit za paciente, medtem ko nekatera druga prinašajo le minimalna izboljšanja in niso stroškovno učinkovita.

Poraba antidepresivov je močno zrasla po letu 2000 in se je v povprečju OECD držav skoraj podvojila. Kot so pokazale nekatere analize, gre v posameznih državah z visoko porabo antidepresivov (Avstralija in Združeno kraljestvo) za preširoko in delno neutemeljeno predpisovanje. Po drugi strani pa imajo države, kot sta Koreja in Estonija, po vsej verjetnosti premalo predpisanih antidepresivov, saj bi povečano predpisovanje lahko preprečilo depresije in v nekaterih primerih tudi samomore.

Izdatki za zdravstvo

Skupni izdatki za zdravstvo v večini OECD držav še vedno rastejo počasi v skladu z rastjo BDP. Pri tem je treba poudariti,  da so izdatki za zdravstvo v letu 2013 že tretje ali celo četrto leto zapored upadli v veliko evropskih državah, na primer v Grčiji, Italiji in na Portugalskem. 

Nova izdaja Health at a Glance 2015 prinaša tudi novost, in sicer pregled kazalnikov (dashboard), ki omogoča bralcu hiter pregled nad relativno uspešnostjo posameznih držav pri izbranih zdravstvenih kazalnikih. Pregledi kažejo, da imajo vse države precej možnosti za izboljšave kakovosti zdravstvene oskrbe in boljšega obvladovanja dejavnikov tveganja za zdravje, kot sta na primer debelost in tvegano uživanje alkohola.


Več podatkov o »Health at a Glance 2015« je na voljo na spletni strani na naslednji povezavi ,

obrnete pa se lahko tudi na predstavnike OECD. Mediji lahko kontaktirajo: ga. Francesca Colombo (tel. +33 1 45 24 93 60 ali Francesca.colombo@oecd.org) ali g. Gaetan Lafortune (tel. + 33 1 45 24 92 67 ali gaetan.lafortune@oecd.org).