Sporočila za javnost

Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize

18. 04. 2018
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo z naslovom Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize, v kateri so na podlagi izbranih kazalnikov opisana posamezna področja zdravja prebivalcev in z njim povezane neenakosti. Ugotovitve kažejo, da smo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU ohranili relativno dobro zdravje prebivalstva, čeprav so se izdatki za zdravstvo v tem obdobju znižali. Potrebno bo medsektorsko sodelovanje in sistemska obravnava neenakosti v zdravju v Sloveniji.

Ob nadaljevanju trenda staranja prebivalstva in številnih drugih izzivih smo se v zadnjih letih soočili z ekonomsko krizo, ki je prizadela praktično vse prebivalce Slovenije. Poleg vpliva na materialno blaginjo prebivalcev je ekonomska kriza prinesla tudi krizo temeljnih vrednot, saj so prebivalci doživeli spremembe, ki se dotikajo njihove lastne eksistence, zdravstvenih, socialnih in ostalih pravic. Neenakosti v zdravju so z omenjenim neposredno povezane, vendar nismo zaznali njihovega povečanja v času ekonomske krize, tako da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU ohranila relativno dobro zdravje prebivalstva, kljub sorazmerno nižjim izdatkom za zdravstvo.  

Slovenija se sicer glede na izbrane kazalnike zdravja v večini primerov uvršča v sredino držav članic EU. Podobno kot druge države članice, ima tudi Slovenija nekaj kazalnikov, pri katerih je med boljšimi v EU (umrljivost dojenčkov) in nekaj kazalnikov, pri katerih je na repu EU (umrljivost zaradi samomora). Zdravje v Sloveniji se sicer glede na izbrane kazalnike izboljšuje, a v primerjavi z EU28 pri večini kazalnikov še vedno zaostajamo.

Neenakosti v zdravju v Sloveniji predstavljajo realnost družbe

Neenakosti še vedno obstajajo pri večini izbranih kazalnikov, kot je bilo prikazano že v publikaciji leta 2011. »Naloga strokovnjakov javnega zdravja je zato zagotoviti redno spremljanje neenakosti v zdravju, vzpostaviti sistem nadzora, ki bo zaznaval in omogočil reagiranje na spremembe. Usklajeno delovanje po načelih pristopa Zdravja v vseh politikah, ki predvideva vključevanje vseh sektorjev in vodilnih državnih struktur je tisto, ki vodi k pripravam učinkovitih predlogov ukrepov, temelječih na dokazih,« je povedala prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ. Pomen spremljanja neenakosti v zdravju je zato prepoznan tudi v nacionalnem strateškem dokumentu, Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025 »Skupaj za družbo zdravja«.

Izjemnega pomena pri tem je medsektorsko povezovanje in sodelovanje, saj na neenakosti vplivajo različni dejavniki.

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic:
»Zdravstvene politike morajo izboljšati dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev za najranljivejše skupine. Zato se zavzemam za medresorni in multidisciplinarni pristop pri reševanju zdravstvenih težav in zagotavljanju zdravstvenega varstva teh skupin.«

 

Spremljanje neenakosti v zdravju je dolgoročno

Pri spremljanju neenakosti v zdravju moramo biti previdni, saj se posledice krize lahko pokažejo šele v daljšem obdobju. »Predpostavljali smo, da enoznačnega odgovora na vprašanje, kako je kriza vplivala na zdravje ljudi, morda še ni in da za bolj zaznavne spremembe še ni minilo dovolj časa. Morda bodo zaznane šele v prihajajočih letih, kajti mogoče je, da ukrepi, ki so se izvajali pred obdobjem krize, še sedaj vplivajo na zaznano stanje,« je poudarila Tina Lesnik, specialistka javnega zdravja z NIJZ.

Dr. Jasminka Dedić, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko:
»Z naraščanjem družbene neenakosti se je povečevala in poglabljala tudi neenakost v zdravju, ki pa se kaže le kot vrh ledene gore, zaradi česar je izjemno težko oceniti dejanske razsežnosti vpliva gospodarske krize na zdravje ljudi. V 21. stoletju se namreč uspešnost držav ne bo merila z gospodarsko rastjo, temveč s tem, ali je družba zmožna zagotoviti pravično razdelitev zdravja in blagostanja ljudi ter ohraniti zdravo okolje tudi za prihodnje generacije.«

 

Publikacijo Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize najdete na naslednji povezavi.

Glavne ugotovitve in tudi vprašanja, ki jih je raziskovanje neenakosti v zdravju odprlo smo predstavili v okviru okrogle mize, ki je potekala 18. aprila 2018 v ljubljanskem Hotelu Union. Izsledki publikacije namreč podajajo nekaj odgovorov, odpirajo pa več vprašanj, o katerih se je potrebno pogovarjati. Več informacij o dogodku in sodelujočih najdete na naslednji povezavi.

Komentar prof. dr. Mirjane Ule k publikaciji Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize pa je dostopen na naslednji povezavi

Tonska izjava Tine Lesnik je dosegljiva na naslednji povezavi.