Z znanjem do boljšega zdravja

Načrt pripravljenosti na virus Zika v Sloveniji

25. 07. 2016
Virus Zika je bil že pred več kot pol stoletja prepoznan kot povzročitelj vročinske bolezni z izpuščajem, ki jo prenašajo komarji. Do leta 2007 ni vzbujal posebne pozornosti, saj so okužbo s tem virusom dokazali redko, bolezen je bila po poteku lahka, kratka in samoomejujoča.

Pogled na okužbo z virusom Zika se spremenil ob prvi obsežni epidemiji na otočju v Mikroneziji. Kljub množičnosti obolevanja resnih posledic za zdravje prebivalcev otokov sprva niso zaznali. Eksplozivno širjenje virusa zika po Južni Ameriki, predvsem v Braziliji, ki se je začelo v l. 2015, pa je privedlo do prepoznave resnih posledic okužbe z virusom Zika – v obdobju intenzivnega širjenja so se pričeli rojevati otroci s premajhnim obsegom glave (mikrocefalijo), ki je imela za posledico neustrezen telesni in duševni razvoj otroka. Zaznali so porast števila bolnikov s sindromom Guillame-Barre – boleznijo, pri kateri se pojavljajo ohromitve mišic in je največkrat posledica okužbe z različnimi bakterijami ali virusi. Pojav nevroloških zapletov in prirojenih okvar pri otrocih, katerih matere so bile v nosečnosti okužene z ZIKV pa je je spremenilo pogled na virus Zika in narekovalo drugačen pristop k obvladovanju tega novega zdravstvenega tveganja.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je širjenje virusa Zika in njegov vpliv na zdravje ljudi prepoznala kot dogodek mednarodnih razsežnosti, ki predstavlja resno tveganje za javno zdravje. Generalna direktorica SZO gospa Margaret Chan je v februarju 2016 pojav virusa Zika razglasila za “Public Health Emergency of International Concern” (http://www.who.int/mediacentre/news/statements/2016/emergency-committee-zika-microcephaly/en/).

Nacionalni inštitut za javno zdravje stalno spremlja pojavljanje virusa Zika in se odziva na njegov pojav in širjenje. Sodeluje z mednarodnimi inštitucijami - predvsem s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) (http://www.who.int/mediacentre/factsheets/zika/en/) in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) (http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/zika_virus_infection/Pages/index.aspx). Evropski center za nazor bolezni je pripravil izhodišča in priporočila za pripravo nacionalnih načrtov pripravljenosti na širjenje virusa Zika in sproti objavlja oceno tveganja v publikacijah z naslovom »Rapid risk assessment: Zika virus disease epidemic« (http://ecdc.europa.eu/en/publications/_layouts/forms/Publication_DispForm.aspx?List=4f55ad51-4aed-4d32-b960-af70113dbb90&ID=1497).

Nacionalni inštitut za javno zdravje priporočila SZO in ECDC upošteva pri izdelavi slovenskih priporočil. Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil informacijo o virusu Zika - o virih okužbe, poteku bolezni, možnostih zdravljenja in preprečevanja (http://www.nijz.si/sl/vse-o-zika-virusu), informacije za nosečnice in nasvet za potnike pred potovanjem, kjer se virus Zika pojavlja (http://www.nijz.si/sl/priporocila-potnikom-in-nosecnicam-glede-virusa-zika) ter odgovore na najbolj pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z virusom Zika (http://www.nijz.si/sl/zika-virus).

Zaradi aktualnosti Olimpijskih in Paraolimpijskih iger, ki potekajo v avgustu in septembur 2016 v Braziliji, je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil posebna priporočila za obiskovalce OI Rio 2016 in so dostopna na spletni strani: http://www.nijz.si/sl/zdravstvena-priporocila-obiskovalcem-olimpijskih-iger-v-riu in http://www.nijz.si/sl/olimpijskeigre2016.

Nacionalni inštitut za javno zdravje sproti ocenjuje tveganje za pojav in širjenje virusa Zika v Sloveniji. V južnem in deloma osrednjem delu Sloveniji obstaja možnost vnosa in širjenja virusa Zika zaradi prisotnosti tigrastega komarja (Aedes albopictus). Tigrasti komar ni najboljši prenašalec virusa Zika, kar verjetnost širjenja v lokalnih okoljih zmanjšuje. V Sloveniji lahko pričakujemo posamezne importirane (uvožene) primere - t. j. bolnike in bolnice, ki so se z virusom Zika okužili na območjih, kjer je prisoten in zboleli po vrnitvi v Slovenijo.

Kljub nizki verjetnosti, da se bo virus Zika razširil v naših lokalnih okoljih, se je Nacionalni inštitut v skladu s priporočili Evropskega centra za nadzor bolezni odločil, da bo izdelal Načrt pripravljenosti na pojav virusa Zika v Sloveniji (www.nijz.si/sl/publikacije/nacrt-pripravljenosti-na-pojav-virusa-zika-v-sloveniji). Ob pripravi načrta se je strnilo znanje različnih strok (epidemiologov, klinikov, mikrobiologov, toksikologov, ekotoksikologov, strokovnjakov s področja transfuzijske medicine, presajanja organov in tkiv, entomologov, strokovnjakov s področja uporabe biocidnih sredstev za zatiranje komarjev in komunikologov) z namenom, da se ob podpori odločevalcev in regulatornih organov pripravi načrt ukrepov z namenom, da se zmanjša vpliv virusa Zike na zdravje prebivalcev Slovenije.

Načrt pripravljenosti vsebuje navodila in priporočila za spremljanje pojava virusa Zika, izmenjavo informacij v okviru strokovne javnosti, obravnavo bolnikov (http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/obravnava_suma_na_okuzbo_zikv_algoritem.pdf), zagotavljanje ustezne diagnostike okužb z virusom Zika in priporočila za preprečevanje širjenja z zbolelega na okolico. Ključno za preprečevanje širjenja je zgodnja prepoznava bolnika, prijava in svetovanje z namenom zmanjšanja možnosti za prenos na komarje (predvsem v mesecih, ko so komarji aktivni) in zmanjšane možnosti spolnega prenosa, predvsem prenosa na nosečo partnerico.

Pomemben element načrta je zagotavljanje varnosti krvi, komponent krvi, tkiv in organov, saj obstaja možnost prenosa preko substanc človeškega izvora. Osebe, ki se vrnejo iz območij, kjer se virus Zika pojavlja, ne morejo darovati krvi vsaj še 28 dni po vrnitvi.

V Načrtu so opisana izhodišča za pripravo monitoringa komarjev s poudarkom na tujerodnih komarjih in pristope k zatiranju komarjev z biocidnimi sredstvi, ki jih lahko uporabljamo v zunanjem okolju. Slovenija se zaveda pomena varovanja okolja, zato ni naklonjena uporabi sredstev za zatiranje komarjev razen v izjemnih primerih, kjer obstaja nevarnost, da se bo bolezen razširila preko lokalnih komarjev na prebivalstvoin ogrozila javno zdravje.

Načrt pripravljenosti opisuje faze pripravljenosti in aktivnosti ključnih deležnikov v posameznih fazah. Zaradi večje preglednosti in praktične uporabnosti so najbolj pomembna navodila in priporočila predstavljena tabelarično oz. v obliki shem npr. Algoritem obravnave bolnika, Izbira mikrobioloških testov, Anketni vprašalnik krvodajalca, Komunikacijski načrt ipd.

Načrt pripravljenosti na pojav virusa Zika v Sloveniji ni dokončen dokument. Vedenja in spoznanja o virusu Zika, širjenju, klinični obliki bolezni, ki jo povzroča, skupinah pri katerih je potek težji, možnostih preprečevanja in ne nazadje, razvoj varnega in učinkovitega cepiva, se nenehno dopolnjujejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo nova spoznanja preučil, jih dodal spletnim informacijam za splošno in strokovno javnost ter posodobil Načrt pripravljenosti na pojav virusa Zika.

Celoten Načrt pripravljenosti na pojav virusa Zika v Sloveniji je dostopen na naslednji povezavi.