Z znanjem do boljšega zdravja

Meso v vzgojno-izobraževalnih ustanovah

01. 02. 2019
Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih v svojih navodilih ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. Svetujejo pa vrtcem in šolam, da skladno z zakonodajo naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža. Pri tem svetujejo tudi večjo raznolikost in pestrost glede izbire posameznih vrst živil.

Po veljavnih Smernicah naj bi vzgojno-izobraževalni zavodi zagotavljali pestro, mešano, uravnoteženo in varovalno prehrano, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Takšna prehrana naj bi vključevala vse skupine živil. 

Smernice priporočajo, da se skupina živil - meso, perutnina, stročnice, jajca, oreški vključuje v vrtčevske in šolske jedilnike dnevno, od tega meso do 5-krat na teden. V jedilnik naj bi se vključevalo tako rdeče kot belo meso, od tega rdeče meso največ 2-krat na teden in belo meso do 3-krat na teden. En dan v tednu se svetuje kot brezmesni. 1 do 2-krat tedensko naj bi se vključile ribe.

Meso v prehrani človeka, še posebej v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin. Zaradi tega je njegovo zmerno vključevanje v pestro mešano prehrano v skladu s priporočili o količinah in pogostosti upravičeno.

Prednost pri vključevanju živil naj bi imela tudi osnovna živila, torej čim manj predelana živila. Vsaka predelava živila lahko poslabša njegovo prehransko ustreznost. Tako lahko mesni izdelki vsebujejo velik delež skupnih in nasičenih maščob, posledično pa v povprečju tudi višjo energijsko vrednost. Vsebujejo pa lahko veliko dodane soli in številne aditive, ali zaradi  dimljenja, prekajevanja za zdravje škodljive snovi. Zaradi vsega naštetega ti izdelki niso prepovedani, se pa v skladu s smernicami svetuje njihovo vključevanje bolj poredko (nekajkrat mesečno) in v manjših količinah (v skladu s priporočili hranilnega vnosa), ter v kombinaciji s priporočenimi živili. Prednost imajo izdelki z vidno strukturo mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.) in ne tisti, kjer je struktura homogena zaradi mletja.

Poleg tega lahko izpostavljenost mesa npr. visokim temperaturam (cvrtje) ali neposrednemu ognju (žar) povzroči, da so v mesnih izdelkih prisotne snovi, ki so zdravju nevarne. Zato smernice svetujejo uporabo postopkov, kot so kuhanje, dušenje, pečenje v pečici ali konvektomatu z malo dodane maščobe. 

Iz strokovnega spremljanja prehrane v vrtcih in šolah ugotavljamo, da otroci in mladostniki relativno malo zavračajo meso in mesne jedi, in je posledično teh ostankov malo.

Belo meso in priporočeni mesni izdelki z vidno strukturo se pojavljajo v četrtini kosil, v dobri desetini dopoldanskih malic in redkeje pri popoldanskih malicah. Odsvetovani mesni izdelki s homogeno strukturo ali večjo vsebnostjo maščob se prepogosto vključujejo, in sicer v dopoldanske malice (13 %) in kosila (13 %). Za dosego priporočil uravnotežene prehrane svetujemo vrtcem in šolam, da zmanjšujejo vključevanje odsvetovanih mesnih izdelkov v jedilnike in jih za dosego ustreznih učinkov na zdravje predvsem nadomeščajo s pogostejšim vključevanjem rib. Več o rezultatih spremljanja šolske prehrane na: http://www.nijz.si/sl/prehrana-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih-pomemben-javnozdravstveni-ukrep-

V pomoč pri oblikovanju lastnih meril kakovosti naj bi šolam in vrtcem služil Priročnik z merili kakovosti za živila v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (MZ, 2008).

Zavodi lahko pri naročanju živil poleg cene v  javni razpis vključujejo tudi kakovostna merila (npr. glede svežine, okoljske obremenitve, ekološke pridelave, sheme kakovosti), s katerimi posredno vplivajo na nabavo kakovostnih lokalno pridelanih/predelanih živil. Večina zavodov vsaj delno vključuje ta merila, se pa ta delež v opazovanem obdobju (2013 – 2016) veča. V povprečju so v tem obdobju zavodi uspeli nabaviti po lastnih ocenah med 5 % do 10 % ekoloških živil in med 10 % in 40 % lokalnih živil glede na celotno naročilo. Največkrat so ta živila uspeli nabaviti neposredno od kmetov, sledijo zadruge in trgovski sistemi.

Strokovno spremljanje prehrane s svetovanjem v vzgojno-izobraževalnih zavodih vsako leto načrtujejo in izvajajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), izvede pa se lahko tudi na pobudo vzgojno-izobraževalnega zavoda ali Inšpektorata RS za šolstvo in šport (IRSŠŠ). Strokovno spremljanje prehrane je nacionalni ukrep, ki ga predvideva Zakon o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/2013). Njegov cilj je ugotavljati skladnost organizirane prehrane s strokovnimi usmeritvami, opredeljenimi v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Smernice) (Strokovni svet za splošno izobraževanje, 2010).

Glede morebitnega tveganja za zdravje ljudi zaradi uživanja izdelkov iz mesa iz Poljske, smo v kontaktu z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Takoj, ko bodo znani rezultati kemijskih in mikrobioloških preiskav vzorčenih vzorcev mesa, bomo javnost skupaj obveščali glede ukrepov za največje varovanje njihovega zdravja, če bodo ti potrebni.

Preventivni ukrepi za preprečevanje zastrupitev z živili so dostopni na naslednji povezavi.