Hrup

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2016: Ohranimo mirna območja v urbanem okolju

18. 04. 2016
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) letos obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu s sloganom "Ohranimo mirna območja v urbanem okolju"

Vpliv zvoka na zdravje in počutje ljudi večinoma povezujemo z jakostjo zvoka v okolju in njegovo povprečno letno ravnjo za dan, večer in noč. Tak pristop izhaja predvsem iz dejstva, da stalna izpostavljenost hrupu cestnega, letalskega in železniškega prometa ter industrijskih obratov v bivalnem okolju poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Z direktivo o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa evropske države izpostavljajo prav ta problem in pozivajo vse države, da zmanjšajo hrup v okolju. Obenem pozivajo tudi k ohranjanju mirnih območij v urbanem in naravnem okolju. Veliko prebivalcev je predvsem v velikih mestih stalno izpostavljenih hrupu in zato je izjemnega pomena, da imajo v bližini bivališč dostop do mirnega okolja.

V aprilu številne aktivnosti na temo zvočnega okolja v okviru zelene prestolnice Evrope

Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016, ima izjemne možnosti, da svojim prebivalcem nudi naravno okolje za sprehode in sprostitev. Od nekdaj se meščani sprehajajo v Tivoliju, na Rožniku in Golovcu. Znano je, da nas bivanje v naravnem okolju sprošča in pomirja. Vedno več strokovnjaki omenjajo obnovitveno funkcijo mirnega okolja. To pomeni, da nam mirno okolje ponuja možnost, da našemu organizmu omogočimo, da obnovi funkcije, ki so bile oslabljene zaradi stresa in hrupa, ki se ga večinoma v modernem tempu življenja sploh ne zavedamo. Prav sposobnost organizma, da nepotrebne zvoke »preslišimo« nam daje možnost, da se osredotočimo na pomembne zvočne informacije. Da nam organizem to omogoči, rabi energijo. Ko je telo preobremenjeno, začutimo utrujenost in razdraženost lahko tudi glavobol in slabost. Le redko to povežemo s hrupom v okolju, za katerega menimo, da ga ne slišimo oziroma, da nas ne moti.

Dojemanje zvočnega okolja ni povezano samo z njegovimi značilnostmi, temveč tudi z informacijo, ki nam jo prinaša, našimi preteklimi izkušnjami, odnosom do vira zvoka, s sliko, ki jo ob zvoku vidimo in drugimi dejavniki, ki vsi vplivajo na zapletenost odziva in velike razlike med posamezniki. Dobro poznavanje vseh teh vplivov nam bo omogočilo, da bomo laže razumeli zakaj se ljudje na zvoke v okolju odzivamo tako različno.

 

Napoved dogodkov

Do sedaj zbrana mnenja so pokazala, da je večina sodelujočih v mestu zaznala predvsem pogovore ljudi, smeh, oglašanje ptic, hrup prometa in glasbo. Zvočno okolje v mestu se jim zdi zanimivo in živahno, tudi pomirjujoče in sproščujoče, nekateri pa menijo, da je včasih preglasno ali neprijetno. Večina se strinja, da je urbano okolje lepo urejeno. Veliko ljudi omenja naravo in zelenje drugi pa pretežno stavbe in promet. Zvoki v Ljubljani prebivalce motijo malo ali pa sploh ne. Nekateri vseeno menijo, da je zelo moteč hrup iz gostinskih lokalov predvsem v večernem in nočnem času.

  • V sredo, 20. aprila 2016, od 10.00 do 16.00 ure, bomo v paviljonu pred mestno hišo v Ljubljani predstavil pomen mirnega okolja za zdravje in počutje ljudi in izpostavili pomen zvočnega okolja vrtcev in osnovnih šol. Predstavili bomo slikanico "Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!", otroci bodo lahko izdelali igro "Zvočni spomin" in nam povedali, kaj vse so slišali na poti iz vrtca do paviljona pred mestno hišo.  Povedali nam bodo, kateri zvoki so jim všeč in katerih ne marajo. Pogovarjali se bomo o tem, kako pomembno je včasih biti tiho in prisluhniti okolici.

Na spletni povezavi Agencije RS za okolje si lahko pogledate, kakšno je zvočno okolje vrtcev in osnovnih šol v Ljubljani. Izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v Ljubljani. Več na naslednji povezavi.