Zrak

Kurjenje kresov vpliva na naše zdravje in onesnaženost zraka

25. 04. 2017
Kresovanje ima dolgo tradicijo. Nekoč so s kresovi spodbujali sonce k močnejšemu sijanju, odganjali čarovnice, se obveščali o bližajočih nevarnostih. Običaj so konec 19. stoletja prevzela delavska gibanja. V našem prostoru največ kresov zagori na predvečer prvega maja. Številne vidimo tudi na velikonočno soboto zvečer.

Kresovanje si sicer predstavljamo zlasti kot prijeten družabni dogodek, ki pa s seboj prinaša:

  • Izpostavljenost različnim koncentracijam onesnaževal v zraku, nastalim pri kurjenju.

Pri vsakem kurjenjunastanejo delci PM, njihova koncentracija v zraku zlasti v bližini kresa zelo naraste. Prisotne pa so lahko tudi druge škodljive snovi, odvisno od vrste in količine uporabljenega materiala, temperature in drugih pogojev pri kurjenju. Od naštetega so odvisne tudi morebitne zdravstvene težave, na katere pa vplivajo še čas in intenziteta izpostavljenosti ter seveda zdravstveno stanje in dovzetnost posameznika.

Možne zdravstvene težave: Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen - KOPB) se  povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se lahko tudi možnost za nastanek srčne kapi. Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.

  • Nevarnost za nastanek požara.

V tem primeru bi se zgoraj naštetim možnim zdravstvenim težavam pridružila še nevarnost za nastanek opeklin in poškodb.

Na NIJZ v zvezi s kurjenjem kresov svetujemo:

  • Velikost kresov naj bo razumna (čim manjša).
  • Za kurjenje naj se uporabi izključno naraven, čim bolj suh les.
  • Za kurjenje nikoli ne uporabimo odpadkov (še zlasti ne gum, obdelanega lesa, odpadne embalaže itd.).
  • Organizatorji kresovanj naj upoštevajo pravila, ki veljajo za kurjenje v naravnem okolju.
  • Osebam, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja, starosti ali poznane večje dovzetnosti bolj ogrožene za nastanek zdravstvenih težav ob izpostavljenosti visokim koncentracijam delcev PM, svetujemo, da kres opazujejo iz večje razdalje oz. se kresovanja ne udeležijo.