Z znanjem do boljšega zdravja

Klopi – majhni sopotniki v naravi, ki lahko prenašajo resne bolezni

06. 04. 2018
Prvi pomladni žarki nam nežno in prijetno že božajo lica, rahel vetrič pa ponuja svež zrak, da ga užijemo. Pešačenje do službe, sprehod s psom, vrtnarjenje, planinarjenje, delo v gozdu in ostale vsakodnevne aktivnosti, ki jih načrtovano ali mimo grede izvajamo na prostem, podpirajo aktiven življenjski slog, ob enem pa predstavljajo tudi določeno izpostavljenost in s tem tveganje za naše zdravje. V naravi so od zgodnje pomladi do pozne jeseni aktivni klopi, majhni sopotniki, ki lahko prenašajo resne bolezni.

Klopi običajno živijo pri tleh, v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, na robovih jas, ob rekah, močvirjih, v travi in celo na vrtu. Največ klopov je do nadmorske višine 600 m, v višjih legah jih je manj (lahko so prisotni tudi do 1600 m nadmorske višine). Klop s čutili zazna človeka, zleze nanj, poišče primerno nežno mesto, in se na kožo pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. Vboda ne čutimo, zato je prisotnost klopa na koži pogosto spregledana. Če je klop okužen, med sesanjem s slino v našo kožo vbrizga tudi povzročitelja bolezni.

Najpogostejši bolezni, ki ju v Sloveniji in ostalih državah po Evropi prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Lymska borelioza (pogovorno borelioza); povzroča jo bakterija. V Sloveniji letno beležimo do 6000 novih primerov bolezni. Bolezen običajno poteka v treh obdobjih. Prične se z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda po nekaj dneh/tednih nastane neboleča rdečina, ki se postopno veča, prične na sredini bledeti in dobi obliko obroča, ki se še naprej širi navzven. Kožna sprememba je lahko ena sama, ali pa jih je več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar v tem primeru okužba prodira dalje. V drugem in tretjem obdobju bolezni (več mesecev/let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti – kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Mesto vboda klopa je po odstranitvi potrebno opazovati še več tednov in se v primeru značilnih sprememb posvetovati s svojim zdravnikom. Bolezen zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je bolj uspešno v zgodnjem poteku bolezni. Cepiva proti lymski boreliozi še ni.

Klopni meningoencefalitis; je resno vnetje osrednjega živčevja, ki ga povzroča virus. V Sloveniji vsako leto beležimo nekaj sto novih primerov bolezni. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva faza nastopi po približno 7 do 14 dni po vbodu klopa z neznačilnim slabim počutjem, bolečinami v mišicah in sklepih, glavobolom ter vročino. Težave po nekaj dneh minejo, sledi obdobje navideznega izboljšanja, ki traja nekaj dni do treh tednov. Sledi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko vročino, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, otrdelostjo vratu, občutljivostjo na svetlobo, tresenjem rok, jezika, težavami z zbranostjo, lahko z motnjami zavesti, ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic, redko tudi s smrtjo. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšano delovno sposobnost, manjšo sposobnost koncentracije, depresijo in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja (živčevje, ki uravnava življenjsko pomembne funkcije organizma in ni odvisno od nas samih) in ohromitve. Zdravila za bolezen ni na voljo, zdravljenje je omejeno le na lajšanje bolezenskih znakov. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Priporočamo ga vsem osebam od enega leta starosti naprej. Cepivo je varno in učinkovito. Cepljenje lahko opravite na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (tudi v Novem mestu) ali pa pri svojem osebnem izbranem zdravniku.

Najpogostejša mesta vbodov klopov so lasišče, ušesa, roke, dimlje, kolena, dlani in stopala (lahko pa kjerkoli na telesu).

Zaščita in preprečevanje – v naravo se odpravimo oblečeni v svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami (tako klopa hitreje opazimo), odkrito kožo in najbolj izpostavljene dele oblačil zaščitimo z repelenti (sredstva, ki odganjajo klope). Po prihodu domov se temeljito pregledamo (lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge), se oprhamo, umijemo glavo in operemo oblačila. Dosledno in temeljito pregledamo tudi ostale družinske člane. V primeru, da klopa na telesu vendarle opazimo, ga čim prej odstranimo s pomočjo koničaste pincete. Klopa primemo čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvlečemo, pri tem ga z ničemer ne mažemo, vrtimo ali kako drugače rotiramo. Mesto vboda opazujemo še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa. Odsvetujemo tudi uživanje nepasteriziranega mleka domačih živali, npr. koz, ovac in krav. Živali okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa virus izločajo v svojem mleku, tako se ljudje lahko okužimo z uživanjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužene živali. Za zaščito pred klopnemu meningoencefalitisu svetujemo cepljenje od enega leta starosti dalje.

Dodatne informacije o cepljenju lahko prejmete na območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Novo mesto (http://www.nijz.si/).

Gibajmo se in uživajmo v naravi ter skrbno pazimo, da majhen klop ne postane naša velika težava.

 

 

Mateja Zupančič, dipl. m. s.,

Nacionalni inštitut za javno zdravje,

območna enota Novo mesto