Bivalno okolje

Kako se zaščiti pred soncem v letošnjem poletju?

27. 05. 2016
Potrebno je samozaščitno ravnanje, s katerim lahko zmanjšamo ali preprečimo pojav škodljivih učinkov prekomernega izpostavljanja, ki se odražajo na očeh, koži in imunskem sistemu.

Podatki kažejo, da število novih primerov raka kože, ki je ena najhujših posledic izpostavljanja UV sevanju, v zadnjih desetletjih narašča tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Zato odsvetujemo rabo solarijev in sončenje, opozarjamo pa tudi na redno in pravilno zaščito pred soncem že od zgodnjega otroštva.

Osnova je naravna zaščita.

Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro, saj je moč UV sevanja  takrat največja.

Upoštevajmo pravilo sence: Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo ali naredimo senco. Oblecimo lahka oblačila: Naj bodo gosto   tkana z dolgimi rokavi in hlačnicami.

Pokrivalo: Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5–10 cm) ali pokrivalom v legionarskem kroju, kadar se ne moremo umakniti v senco.

Sončna očala: Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop UV žarkom tudi s strani.

Kemični varovalni pripravki: Za zaščito pred soncem (kreme, geli …) naj služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine. Niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Ščitijo naj pred UVA in UVB žarki in naj imajo sončni zaščitni faktor 30 ali več. Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml – to je ena čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in ponovno nanašanje (po kopanju, močnem potenju, brisanju oziroma vsaki dve uri).

Ne sončimo se namerno!

Brez solarija: Odpovejmo se uporabi solarija.

Pomembno je pitje tekočine: Nadomeščajmo izgubljeno tekočino (pijmo vodo).

Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa: Temu ustrezno prilagodimo zaščito. Vrednost indeksa 5–6 izraža zmerno, 7–9 visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja.

Redno pregledovanje kože: Poleg zaščite pred soncem je pomembno mesečno samopregledovanje kože, sluznic in nohtov. Če opazimo znamenje, ki se razlikuje od ostalih, hitro raste v širno ali se debeli, ima več rjavih odtenkov, ni simetrične oblike in ostrih robov, je vlažno ali krvavi, kot tudi morebitne kraste ali rane, ki se ne celijo, bulice in zatrdline na koži, luščeča žarišča, ki občasno krvavijo, jih pokažimo zdravniku.