Duševno zdravje

Izgorelost na delovnem mestu

17. 01. 2018
Delo je eno izmed zelo pomembnih področij v naših življenjih, saj posamezniku na eni strani zagotavlja eksistencialno varnost, ga izpopolnjuje, mu zagotavlja socialno mrežo, prinaša samospoštovanje in samozavest, po drugi strani pa je lahko tudi vir nezadovoljstva in negativnih vplivov.

Izgorelost je bila sprva opisana v povezavi s poklici, kjer zaposleni dela z ljudmi, kasneje pa tudi v povezavi z ostalimi poklici in tudi ostalimi (s službo nepovezanimi) področji posameznikovega življenja. Kronične težave in stres na kateremkoli področju človekovega življenja lahko vodijo v izgorelost, ki je v Mednarodni klasifikaciji bolezni opredeljena kot stanje življenjske izčrpanosti, ki jo opisujejo posameznikova izčrpanost, depersonalizacija (tudi umik ali cinizem) in zmanjšana osebna učinkovitost. Izgorelost se razlikuje od delovne izčrpanosti. Slednja je normalna posledica prekomernega dela, ki jo lahko odpravimo s počitkom, medtem ko pri izgorelosti počitek ne zadostuje.


Proces izgorevanja

Izgorelost se razvija počasi, tekom let. Sprva so prisotne visoke delovne zahteve, visoka stopnja stresa na delovnem mestu in visoka pričakovanja. Zahteve dela so višje od resursov, delo pa ne izpolnjuje posameznikovih pričakovanj. Sčasoma posameznik postane kronično utrujen, pojavita se psihična in fizična izčrpanost. Lahko se pojavijo tudi motnje spanja in druge zdravstvene težave, kot je glavobol in različne bolečine. Kasneje se pojavijo apatija, depresivnost, dolgočasje, negativen odnos do dela. Posameznik postane ciničen, ravnodušen (depersonalizacija). V zadnji stopnji procesa izgorevanja posameznik občuti obup in nemoč. Do samega sebe čuti odpor, prav tako do drugih ljudi in vseh stvari, lahko se pojavijo občutki krivde, nezadostnosti.


Znaki in simptomi izgorelosti pri posamezniku

Kažejo se na čustveni, telesni, vedenjski in motivacijski ravni ter na področju mišljenja.


Samopomoč in preventiva pri izgorelosti

Pri preprečevanju izgorelosti si lahko pomagamo na naslednje načine:

  1. Naloge, ki jih moramo  opraviti, razvrstimo po pomembnosti in si vsak dan sproti pripravimo dnevni načrt dela.
  2. Postavimo si realne, dosegljive cilje, pri doseganju katerih se ne bomo povsem izčrpali.
  3. Privoščimo si redne odmore ter si vzamemo čas za počitek.
  4. Naučimo se poiskati pomoč sodelavcev ter delati timsko in se ne izolirati od sodelavcev.
  5. Sproti rešujemo morebitne težave v odnosih s sodelavci in nadrejenimi. Če pri tem nismo  uspešni, razmislimo  o  zamenjavi  delovnega  mesto  ali  prekinitvi  določenih odnosov.
  6. Razmislimo  o  svojih  vrednotah  in  osebnem  poslanstvu  ter  o  tem,  kam  vlagamo  svojo energijo in čas.
  7. Razmislimo, katere dejavnosti nas obremenjujejo in katere razbremenjujejo. Poskušajmo se pogosteje ukvarjati s tistimi dejavnostmi, ki nas razbremenjujejo.
  8. Postavimo si omejitve in se naučimo reči ne, kadar delo presega našo razpoložljivo energijo in naše zmožnosti.
  9. Naučimo se pohvaliti sami sebe in se nagraditi za dosežke ter ceniti svoje delo.
  10. Sproti preverjajmo stopnjo izgorelosti in posvečajmo pozornost temu, kako se čustveno, telesno in duševno odzivamo na obremenitve.
  11. Spremenimo življenjski slog.

 

VIR: Publikacija Duševno zdravje na delovnem mestu, ki je dostopna na naslednji povezavi.