Z znanjem do boljšega zdravja

Izbruh kuge na Madagaskarju

26. 10. 2017
Madagaskar je ena redkih držav, kjer se vsako leto še pojavlja kuga. Od letošnjega avgusta poteka izbruh kuge, ki še traja, zato je NIJZ pripravil nasvete za potnike.

Bolniki s kugo so večinama s podeželja, krajev, ki niso gosto poseljeni, zato so bolniki maloštevilni. Kuge je več v deževni dobi, t. j. od novembra do aprila. Rezervoar povzročitelja kuge, bakterije Yersinae pestis, so podgane. Z okužene podgane se bakterije prek bolh prenesejo na ljudi, ki zbolijo s tako imenovano bubonsko kugo. Zanjo so značilne močno povečane bezgavke.  

V letošnjem letu so zaznali precej več bolnikov s kugo kot običajno, pojavlja se na urbanem območju dveh močno naseljenih mest, Antananariva in okolici (glavno mesto) in Toamasina. Bolezen se pojavlja v precej hujši obliki kot je bubonska kuga, saj bolniki večinoma obolevajo s pljučno kugo, ki je bolj kužna in brez zdravljena skoraj vedno smrtna. Pljučna oblika kuge se prenese z bolnika na osebo v njegovi neposredni bližini (do razdalje 1 m) prek kužnih izločkov, ki nastanejo ob  kašljanju, kihanju ali pljuvanju.

Od 1. avgusta 2017, ko se je izbruh začel, do 20. oktobra 2017 je zbolelo že 1. 297 oseb in umrli sta 102 osebi (smrtnost 7,9%). Število primerov še narašča.

Kaj je kuga?

Kuga je zoonoza,  predvsem bolezen glodavcev, posebej podgan. Povzroča jo enterobakterija Yersinia pestis. Ker podgane živijo v bližini človeka, so za človeka najpogostejši vir okužbe.

Kratka zgodovina kuge

Kuga imenovana tudi »črna smrt« je med nalezljivimi boleznimi povzročila najbolj uničujoče pandemije.

Prva pandemija imenovana Justinijanova kuga, po bizantinskem cesarju Justinijanu, se je pojavila na območju sredozemskega bazena.

Druga pandemija, znana kot »črna smrt« ali velika kuga, je izhajala s Kitajske leta 1334 in se je po velikih trgovskih poteh razširila v Konstantinopel in nato v Evropo, kjer je pomorila približno 50─60 % evropskega prebivalstva.

Tretja pandemija, moderna kuga, se je začela na Kitajskem leta 1860 in se od tam do leta 1894 razširila v Hong Kong. V naslednjih 20 letih se je prek podgan na palubah ladij razširila v pristaniška mesta po svetu.

Novejši izbruhi

O epidemijah kuge so v prvi polovici 20. stoletja poročali iz Indije in iz Vietnama med vojno v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja.

Vsako leto za kugo zboli od 1.000 do 2.500 ljudi. Kuga se pojavlja predvsem na območjih podsaharske Afrike in na Madagaskarju, kjer je več kot 95 % prijavljenih primerov, v osrednji Aziji, indijski podcelini, severnem delu Južne Amerike in jugozahodnih predelih Združenih držav Amerike.

V Evropi kuge ni.

Zadnji primer kuge na ozemlju Slovenije je bil leta 1732. Importiranih primerov kuge v Sloveniji še nismo zabeležili.

Kako se prenaša?

Najpogosteje se na človeka prenese ob piku bolhe, ki je pila kri okužene živali  (bubonska kuga), redkeje prek kužnih izločkov, ki nastanejo ob  kašljanju, kihanju ali pljuvanju bolnika s pljučno kugo.

Kakšen je potek bolezni?

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezni) je 2─8 dni, za pljučno obliko bolezni pa največkrat 2─4 dni.

Poznamo tri  pojavne oblike kuge: bubonska, septična in pljučna kuga.

oblika kuge

kako se prenaša

bolezenski znaki

bubonska

Pik okužene bolhe, stik z okuženo živaljo (podgano)

Vročina, glavobol, mrzlica, oslabelost, otekle in boleče bezgavke (buboni)

septična

Pik okužene bolhe, stik z okuženo živaljo (podgano)

Vročina, mrzlica, huda oslabelost, bolečine v želodcu, šokovno stanje, včasih krvavitve na koži in notranje krvavitve (koža postane črna, nekrotična –  »črna smrt«

pljučna

Stik z bolnikom ali živaljo, ki ima pljučno kugo in kašlja

Vročina, glavobol, oslabelost, hitro razvijajoča se pljučnica, bolečine v prsih, težave z dihanjem. Bolnik izkašljuje krvav izpljunek.

Kdo je izpostavljen okužbi?

Kugi, povezani s podganami, so izpostavljeni predvsem lokalni prebivalci revnih predelov sveta, kjer je kuga endemska  (stalno navzoča) in kjer ne izvajajo zatiranja glodavcev in sanitacije okolja.

V nekaterih predelih, kjer podgane uspešno obvladujejo, se je povzročitelj kuge razširil na druge majhne glodavce (veverice), zaradi katerih so številna območja postala endemska območja kuge, kjer so kugi izpostavljeni predvsem lokalni prebivalci, ki imajo stike z divjimi glodavci (zahodni predeli ZDA).

Tveganje za potnike je nizko in omejeno predvsem na ruralna območja. V ZDA so v zadnjih 20 letih poročali samo o enem primeru kuge, povezanim s potovanjem.

Tveganje zaradi trenutnega izbruha kuge na Madagaskarju

Tveganje nadaljnjega prenosa kuge na Madagaskarju je zelo veliko. Tveganje širjenja kuge v regiji Indijskega oceana ocenjujejo kot zmerno.

Tveganje za potnike iz EU ali za vnos v EU se ocenjuje kot majhno. Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je tveganje za mednarodno širjenje kuge zelo majhno in ne svetuje nobenih omejitev za potnike in trgovino z Madagaskarjem.

Tveganje za slovenske državljane, ki potujejo na Madagaskar je majhno.

 

NASVETI ZA POTNIKE

1. Uporabnega cepiva proti kugi ni.

2. Potniki naj se zaščitijo pred piki bolh:

  • Pokrijte izpostavljeno kožo tako, da nosite majice z dolgimi rokavi, dolge hlače in pokrivalo na glavi.
  • Proti pikom bolh uporabite ustrezne repelente.
  • Višji odstotki aktivne sestavine zagotavljajo daljšo zaščito.
  • Uporabite izdelke z naslednjimi aktivnimi sestavinami: DEET, picaridin.
  • Pri uporabi repelenta vedno upoštevajte navodila proizvajalca.
  • Če uporabljate tudi zaščitno kremo proti soncu, najprej uporabite zaščitno kremo proti soncu.
  • Upoštevajte navodila za uporabo repelentov pri otrocih.
  • Izogibajte se nanašanju repelentov na roke, oči in usta.
  • Oblačila, kot so hlače, nogavice ter škornje in šotore impregnirajte s permetrinom.
  • Permetrina ne uporabljajte neposredno na koži

3. Izogibajte se stikov z bolniki s pljučno kugo, okuženimi tkivi ali mrtvimi živalmi.

4. Ukrepajte ob pojavu bolezenskih znakov sumljivih za kugo med potovanjem ali po vrnitvi:

  • V primeru pojava vročine, mrzlice, bolečih in vnetih bezgavk ali težkega dihanja s kašljem ali krvavkastim izpljunkom takoj poiščite zdravniško pomoč.
  • Ne zdravite se sami in ne odrejajte si sami uporabe zdravil (kemoprofilakse).
  • Po vrnitvi z Madagaskarja bodite pozorni na zgornje simptome.
  • Če se pojavijo za kugo sumljivi bolezenski znaki, se takoj posvetujte z izbranim zdravnikom in mu povejte, da ste bili na Madagaskarju.
  • Glede nadaljnjih ukrepov upoštevajte navodila zdravnika.

 

Več informacij najdete na naslednjih povezavah: