Z znanjem do boljšega zdravja

Hemoragične mrzlice Ebola, Marburg in Lassa

05. 02. 2015
Hemoragične mrzlice Ebola, Marburg in Lassa so virusne bolezni, ki se kažejo kot vročinske bolezni in jih pogosto spremljajo krvavitve ter prizadetost različnih organskih sistemov.

Pojavljajo se na področju Afrike. V Evropi (vključno s Slovenijo) teh hemoraških mrzlic ni. Izjemno redko so se evropski državljani okužili med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zboleli z eno od hemoraških mrzlic po vrnitvi domov.

Povzročitelj
Hemoragične mrzlice Ebola, Marburg in Lassa povzročajo:
-         Ebolo povzroča virus Ebola, ki spada v družino Filovirusov. Poznamo pet tipov virusa Ebola, od katerih štirje povzročajo bolezen pri človeku (Zaire, Sudan, Taï Forest in Bundibugyo ebolavirus), eden pa povzroča bolezen le pri ostalih primatih, pri človeku pa ne (Reston ebolavirus).
-         Marburg hemoragično mrzlico povzroča virus Marburg iz družine Filovirusov.
-         Mrzlico Lassa povzroča virus Lassa iz družine Arenavirusov.

Inkubacijska doba
Čas od okužbe do pojava bolezni traja od nekaj dni do treh tednov in sicer za hemoragični mrzlici Ebolo in Marburg 2-21 dni, za mrzlico Lassa pa 6-21 dni.

Način prenosa
S povzročiteljem hemoraške mrzlice se okužimo ob tesnem stiku z živalskim gostiteljem, njihovimi trupli ali izločki (urin, blato, slina in drugi izločki). Glavni prenašalci virusa Lassa so okužene podgane iz rodu Mastomys. Z Lassa virusom se lahko okužimo tudi z uživanjem okužene živali ali vdihanjem aerosola, ki vsebuje živalske izločke (npr. pri pometanju). Gostitelji virusa Marburg so netopirji Rousettus aegyptii, gostitelj virusa Ebola pa ni znan. V nekaterih primerih je do okužbe z virusoma Marburg in Ebola prišlo ob stiku z okuženimi opicami.
Vsi trije virusi (Ebola, Marburg in Lassa) se prenašajo tudi med ljudmi s tesnim stikom z okuženo osebo ali preko okužene krvi ter drugih telesnih tekočin in izločkov.
Čas trajanja kužnosti, ko oseba lahko razširi bolezen na druge ljudi, se razlikuje med povzročitelji. Bolniki z mrzlico Lassa so najbolj kužni v obdobju visoke vročine. Virus se izloča z urinom še tri do devet tednov po začetku bolezni. Možnost prenosa okužbe s spolnim odnosom traja 3 mesece po okužbi.
Bolniki s hemoragično mrzlico Ebola in Marburg so kužni, dokler so virusi prisotni v krvi ter telesnih tekočinah in izločkih. Virusa Marburg in Ebola sta v semenski tekočini prisotna še sedem tednov po preboleli bolezni.

Dovzetnost za okužbo
Za okužbo so dovzetni ljudje iz vseh starostnih skupin. Trajanje imunosti po preboleli bolezni ni znano.

Simptomi in znaki
Znaki bolezni se razlikujejo glede na tip virusa, vendar so začetni simptomi običajno povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, izčrpanost in splošno slabo počutje. Temu običajno sledi slabost, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu. Bolniki s hudo obliko bolezni imajo podkožne krvavitve in krvavitve iz telesnih odprtin (krvavitve iz nosu, dlesni, krvavo blato, krvav urin, bruhanje krvave vsebine) ali krvavitve v notranje organe. Hudo bolni lahko kažejo znake šoka, odpovedi ledvic, jeter ter motenj delovanja živčnega sistema.
Hemoragični mrzlici Ebola in Marburg imata zelo visoko smrtnost (Ebola 50-90% in Marburg 25-88%), medtem ko mrzlica Lassa v 80% primerov poteka blago, smrtnost pa je 1%. Ne glede na težavnost poteka bolezni mrzlica Lassa pogosto zapušča okvaro sluha, ki se pojavi pri eni tretjini zbolelih in je pogosto trajna.

Zdravljenje
Hemoragično mrzlico Lassa zdravimo s protivirusnim zdravilom ribavirinom, ki je najbolj učinkovito, kadar začnemo bolezen zdraviti v zgodnji fazi bolezni. V ostalih primerih je zdravljene podporno (podpora delovanju življenjsko pomembnih organskih sistemov) in simptomatsko (lajšanje simptomov).

Preprečevanje okužb
Varnega in učinkovitega cepiva proti hemoragičnim mrzlicam Ebola, Marburg in Lassa za enkrat ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni.
Zaščitni ukrepi so usmerjeni v izogibanje kontaktov z okuženimi živalmi. Ukrepi vključujejo uničevanje glodavcev (deratizacija) in ukrepe za preprečevanje vstopa glodavcev v domove in na delovna mesta ter varno odstranjevanje njihovih gnezd in iztrebkov. Pomembno je tudi vzdrževanje čistoče in odstranjevanje odpadkov hrane v posebne posode oz. zabojnike, ki so nedostopni glodavcem.
Za preprečevanje prenosa med ljudmi, je priporočljivo izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Potrebna je posebna previdnost pri negi obolelih, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno. Osebe, ki so imele zelo tvegane stike z okuženo osebo (npr. poljubljanje, spolni odnos), je mogoče zaščititi s protivirusnim zdravilom ribavirinom.