Nenalezljive bolezni in stanja

Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu 2018: Zmanjšajte tveganje

22. 01. 2018
V tednu od 22. do 28. januarja 2018 pod okriljem Evropske zveze proti raku materničnega vratu (European Cervical Cancer Association, ECCA) poteka že 12. Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu.

Skoraj vsi raki materničnega vratu so posledica trajne okužbe z določenimi visokorizičnimi genotipi humanih papilomskih virusov (HPV), s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži okrog 50–80 % spolno aktivnih žensk.

Dejavniki, ki povečajo tveganje za okužbo s HPV: 

  • začetek spolnih odnosov v zgodnjih najstniških letih;
  • številni spolni partnerji.

Ljudje okuženi s HPV večinoma sploh ne vedo, da so okuženi. HPV najdemo v koži ali sluznicah in običajno ne povzročajo nobenih težav. Pri večini žensk (90 %) okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine, pri nekaterih ženskah (10 %) pa se lahko razvije trajna okužba s HPV. Pri teh je tveganje za razvoj hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu večje.

Zgodnjih simptomov, ki bi opozarjali na  raka materničnega vratu, ponavadi ni.

Prvi simptomi in znaki se pojavijo pozno v poteku bolezni:

  • krvavitev ali rjavkast izcedek po spolnem odnosu oz. med dvema menstruacijskima krvavitvama;
  • krvavitev v pomenopavzi;
  • dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice;
  • boleč spolni odnos;
  • stalne bolečine v križu (če niso posledica težav s hrbtenico);
  • pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin (če ni posledica vnetja mehurja).

Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70–80 % manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu.

Od uvedbe državnega preventivnega presejalnega programa za raka materničnega vratu ZORA v Sloveniji v letu 2003 do danes beležimo kar 50-odstotni upad števila novih primerov bolnic z rakom materničnega vratu in se tako uvrščamo med evropske države z nizko pojavnostjo tega raka.

Proti raku materničnega vratu se zavarujemo tudi s pravočasnim cepljenem proti okužbam s HPV.

Cepljenje proti HPV je sodoben javnozdravstveni ukrep. V Sloveniji smo to cepljenje v redni program cepljenja za šestošolke uvedli v šolskem letu 2009/2010. Tega leta je bilo v Sloveniji cepljenih 49 odstotkov šestošolk, v šolskem letu 2015/2016 44 odstotkov šestošolk in v lanskem šolskem letu 2016/2017 46 odstotkov. Precepljenost je bila v tem šolskem letu najvišja v koroški regiji (78 %), najnižja pa v ljubljanski (33 %).

Proti HPV okužbi se lahko cepijo tudi starejša dekleta, če se v šolskem letu 2009/2010 ko so bila v šestem razredu, ali v poznejših letih starši za njihovo cepljenje niso odločili. O cepljenju deklic proti HPV namreč  odločajo starši do njihovega petnajstega leta starosti, po tem letu pa se lahko mladostnice odločijo same. Če se starši odločijo za cepljenje svojih otrok proti HPV, s tem zmanjšajo tveganje, da bodo njihovi otroci zboleli zaradi predrakavih sprememb in rakov, povezanih z okužbami s HPV. Za okužbo s HPV ni zdravila. Lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe, kot npr. predrakave spremembe materničnega vratu in rak materničnega vratu ter genitalne bradavice.

Rak materničnega vratu je danes obvladljiva bolezen, ki se da s cepljenjem in z rednimi ginekološkimi pregledi preprečiti!


Najpogostejša vprašanja in odgovori o okužbi s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju proti HPV