Z znanjem do boljšega zdravja

Sodelovanje NIJZ z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA)

EFSA je bila ustanovljena januarja 2002 po številnih krizah v živilskem sektorju konec devetdesetih let prejšnjega stoletja kot neodvisen znanstveni vir svetovanja in obvestil o tveganjih, povezanih z živilsko verigo. Sedež ima v Parmi, v Italiji. Delovni jezik je angleščina, zato je večina povezav v nadaljevanju v angleškem jeziku.

Predstavitveni video

 


Znanstvena podpora držav članic EU je nujna za delovanje Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), saj večina podatkov za znanstvene ocene prihaja iz držav članic, prav tako pa tudi večina ekspertov, ki sodelujejo pri pripravi znanstvenih mnenj in ocen tveganj. Več informacij najdete na naslednji povezavi.  

Nacionalne organizacije s področja varnosti hrane so tiste, ki delujejo na temah povezanih z varnostjo hrane in krme. V Sloveniji sodelovanje z EFSA poteka preko Svetovalnega foruma, informacijske točke EFSA, znanstvenih mrež in preko organizacij, imenovanih po 36. členu Uredbe 178/2002. Shematsko je sodelovanje prikazano na naslednji sliki.

Vir: Scientific Cooperation Annual Report 2016, stran 48

Svetovalni forum EFSA sestavljajo nacionalni predstavniki organizacij, ki so pristojne za oceno tveganja v živilski verigi v 28 državah članicah, vključno z Islandijo in Norveško. Za Slovenijo je član Svetovalnega foruma na NIJZ. Preko svetovalnega foruma države članice združujejo moči pri izvajanju ocenjevanja tveganja in temah v povezavi s komunikacijo tveganja. Člani uporabljajo ta forum za obveščanje in svetovanje EFSA o aktualnih znanstvenih temah in pristopih, lastnih delovnih načrtih in prioritetah in za hitro odkrivanje novih tveganj v povezavi s hrano in krmo. Člani Svetovalnega foruma delijo znanstvene informacije iz svojih držav, združujejo vire in koordinirajo svoje delovne načrte z EFSA in med državami članicami, predvsem v povezavi z izmenjavo znanstvenih podatkov, s koordinacijo aktivnosti glede komunikacije tveganja in sporočil javnosti, z razreševanjem bolj spornih ali nasprotujočih si mnenj, s koordinacijo dela in izogibanju podvajanja dela.

V aprilu 2016 je bila s sodelovanjem svetovalnega sprejeta strategija EFSA do leta 2020.

Informacijska točka EFSA je v Sloveniji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Več informacij najdete na naslednji povezavi.

Člani znanstvenih mrež prihajajo iz različnih institucij v Sloveniji. Na NIJZ smo člani znanstvene mreže za mikrobiološko oceno tveganja, znanstvene mreže za ocenjevanje tveganja v povezavi z nanotehnologijo, znanstvene mreže za materiale v stiku z živili, znanstvene mreže za podatke o zaužitih količinah živil , znanstvene mreže za komunikacijo ter znanstvene mreže za nova živila.

NIJZ je tudi ena od 11 institucij v Sloveniji, ki delujejo na področjih poslanstva EFSA (36. člen Uredbe 178/2002). V letu 2014 smo s konzorcijem raziskovalnih organizacij pridobili sredstva razpisa za zbiranje podatkov o zaužitih količinah živil pri prebivalcih Slovenije (EU Menu Slovenija).  


IZPOSTAVLJENE NOVICE

Derivati hidroksiantracenov v živilih: EFSA potrjuje zaskrbljenost za zdravje ljudi (23.1.2018)

Derivati hidroksiantracena so naravne fenolne rastlinske snovi, ki se pojavljajo v različnih botaničnih vrstah in se v zadnjem času uporabljajo tudi v prehranskih dopolnilih (živilih), s sicer neodobreno zdravstveno trditvijo glede odvajalnega učinka. Ta skupina snovi naravno nastane v rastlinah, kot so vrste aloe ali sene. 

Izpostavljenost  hidroksiantracenom je možna predvsem preko prehranskih dopolnil, ki vsebujejo korenino in koreniko kitajske rabarbare (Rheum palmatum L. in/ali Rheum officinale Baillon) in/ali njune hibride; listje in plodove aleksandrijske sene (Casia senna L.) in/ali sorodne sene »tinnevelly« (Cassia angustifolia Vahl); lubje navadne krhlike (Rhamnus frangula L.); lubje ameriške trhlike (Rhamnus purshianus D.C.) in liste Aloe barbadensis Miller in/ali različnih vrst Aloe, predvsem Aloe ferox Miller in njenih hibridov.

Leta 2013 je EFSA potrdila povezavo med derivati hidroksiantracena in izboljšanim delovanjem črevesja, vendar je zaradi morebitnih varnostnih razlogov opozorila na dolgoročno uporabo in uporabo v visokih odmerkih. Evropska komisija je v postopku morebitne odobritve zdravstvene trditve EFSA pozvala, naj oceni varnost teh sestavin rastlin, kadar se uporabljajo v živilih oz. prehranskih dopolnilih, in svetuje o dnevnem vnosu, ki ni povezan s škodljivimi vplivi na zdravje.

EFSA je z današnjim dnem objavila znanstveno mnenje o varnosti uporabe hidroksiantracenov v živilih, v katerem ugotavlja, da so na podlagi razpoložljivih podatkov, nekateri derivati hidroksiantracenov genotoksični (lahko poškodujejo DNA). Zaradi skrbi o genotoksičnosti tudi ni možno določiti varnega dnevnega vnosa hidroksiantracenov. Pri testiranju v študijah na živalih je bilo namreč dokazano, da nekatere od teh snovi povzročajo raka črevesja.

Ti zaključki so v skladu s prejšnjimi ocenami botaničnih virov teh snovi s strani drugih evropskih in mednarodnih organov, vključno z Svetovno zdravstveno organizacijo, Evropsko agencijo za zdravila in nemškim Zveznim inštitutom za oceno tveganja.

Več informacij najdete na naslednji povezavi: https://www.efsa.europa.eu/en/press/news/180123

Furani v živilih - EFSA potrjuje zaskrbljenost za zdravje ljudi (25.10.2017)

Furani in sorodni 2- in 3-metilfurani so kemična onesnaževala, ki nastanejo naravno pri pripravi živil s segrevanjem, vključno s kuhanjem. Te snovi so bile vedno prisotne v kuhanih ali segretih živilih.

Izpostavljenost potrošnikov furanom in metilfuranom v živilih bi lahko privedla do možnih dolgotrajnih poškodb jeter. Najbolj izpostavljena skupina ljudi so dojenčki, večinoma preko uživanja pripravljenih živil shranjenih v kozarcih ali pločevinkah. Izpostavljenost v drugih skupinah prebivalstva je predvsem preko živil na osnovi žit in kave, odvisno od starosti in potrošniških navad.

Kako zmanjšati izpostavljenost furanom? ker je furan hlapna spojina, pogrevanje že pripravljenih kašic za dojenčke v vodni kopeli brez pokrovčka zmanjša izpostavljenost za 15 do 30 %. Prav tako vpliva način priprave hrane. Izgube furanov pri priprave turške kave so 3 do 4 -krat večje kot v primeru filter ali espreso kave. 

Več informacij najdete na naslednji povezavi.

V javni obravnavi je  določitev referenčnih vrednosti za vnos natrija (29.9.2017)

EFSA je začela javno posvetovanje na osnutek znanstvenega mnenja o referenčnih vrednostih za vnos natrija. Pri določitvi referenčnih vrednosti bodo opravljeni sistematični pregledi literature na temo vpliva vnosa natrija in vpliva na zdravje, kot so bolezni srca in ožilja ter zdravje kosti. Javna obravnava je odprta do 12. novembra 2017.

Več informacij najdete na naslednji povezavi.

EFSA bo določila dnevni  vnos dodanega sladkorja (23.3.2017)

EFSA bo do leta 2020 pripravila znanstvene nasvete glede dnevnega vnosa dodanega sladkorja v živilih. Namen organa je vzpostaviti znanstveno zasnovano mejno vrednost za dnevno izpostavljenost dodanim sladkorjem iz vseh virov, ki ne povzroča škodljivih vplivov na zdravje. Pobudnice naloge so Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska.

Več informacij najdete na naslednji povezavi.



Več novic EFSA najdete na naslednji povezavi.

 


VIDEOPOSNETKI

Kaj je E.coli?

 

Okužbe z listerijo pri ljudeh

 

Kaj so pesticidi in kako pridejo v našo hrano?

 

Kaj so zdravstvene trditve in kako jih ocenimo?

 

Onesnaževala, ki nastajajo ob predelavi živil

 

Določanje referenčnih vrednosti

Več videoposnetkov lahko najdete na naslednji povezavi.