Mednarodni simpozij "Vpliv zgodnjih travmatičnih izkušenj na fizično in duševno zdravje ter funkcioniranje v odraslosti"

26. November 2018

 

Univerza v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje vabita na mednarodni simpozij "Vpliv zgodnjih travmatičnih izkušenj na fizično in duševno zdravje ter funkcioniranje v odraslosti" v okviru ciljno-raziskovalnega projekta Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti (financerja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za zdravje).

Simpozij bo potekal v ponedeljek, 26. novembra 2018, v Ljubljani na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (Velika dvorana). Udeležite se lahko dopoldanskega, večernega ali obeh delov simpozija.

Zgodnje izkušnje (tako ugodne kot obremenjujoče) imajo pomemben vpliv na fizično in duševno zdravje, pa tudi na socialno-ekonomski položaj ter siceršnje življenje posameznikov tekom življenjskega poteka oziroma celo na več generacij. Prepoznavanje tega fenomena ter zagotavljanje ustrezne podpore za zmanjševanje dejavnikov tveganja in škode je ena ključnih družbenih in javnozdravstvenih nalog. Namen simpozija je predstavitev projekta, seznanjanje strokovne in splošne javnosti s tematiko zgodnje travme ter uvod v podporo ljudem v različnih sektorjih, utemeljeno na sodobnem razumevanju travme, kar je bilo v Sloveniji doslej večinoma spregledano.

Posnetek dopoldanskega dela srečanja si lahko ogledate na naslednji povezavi.

Posnetek večernega dela srečanja si lahko ogledate na naslednji povezavi

Posnetka bosta na voljo dva meseca po dogodku.



Dopoldanski del simpozija je namenjen predvsem strokovnjakom z različnih sektorjev, ki se s travmo srečujejo pri svojem delu (šolstvo, vzgoja, sociala, zdravstvo, različne nevladne organizacije) in političnim odločevalcem.

9.30-9.50 Uvodni pozdravi in kratka predstavitev raziskovalnega projekta

9.50–10.30 Prof. dr. Metka Kuhar: Posledice obremenjujočih izkušenj v otroštvu in učinkovite intervencije

Predavateljica bo predstavila raziskavo o obremenjujočih izkušnjah, ki bo v pričetku 2019 potekala na vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije. Spregovorila bo o dobrih praksah preventivnega delovanja in sistematičnih zgodnjih intervencijah tako v smeri prepoznavanja kot preprečevanja obremenjujočih izkušenj, posebej pri otrocih, ter zmanjševanja njihovih posledic in krepitve varovalnih dejavnikov.  

Dr. Metka Kuhar je redna profesorica na področju socialne psihologije, pedagoško in raziskovalno dejavna na področjih psihologije komuniciranja, psihološke travme, študij mladine. Deluje tudi v okviru zasebne svetovalne prakse Metta.si.

10.30–11.10 Tomislav Kuljiš, dr. vet. med.: Vpliv zgodnje travme na soočanje s stresom

Predavatelj bo spregovoril o vplivu zgodnjih izkušenj na vseživljenjsko sposobnost obvladovanja stresa. Znano je, da je stres sprožilec in vzrok največjega števila bolezni, vendar ni dovolj poznano, kaj je pravi razlog za slabšo zmožnost obvladovanja stresa. Razumevanje, kako zgodnja razvojno-odnosna travma vpliva na ranljivost za stres, nudi uporabne iztočnice za to, kako ljudem pomagati, da se bolje soočajo s stresom in manj trpijo.

Tomislav Kuljiš, dr. vet. med., prihaja iz Zagreba. V naši regiji deluje že deset let z izobraževalnimi in transformacijskimi programi v centrih, ki jih je ustanovil (Integralni osebni razvoj in Naravno starševanje). Pri obravnavi travme in zgodnjega razvoja integrira sodobna spoznanja medosebne nevrobiologije, telesno usmerjenih psihodinamičnih modalitet in sodobne teorije navezanosti.

11.10–11.30 odmor

11.30–12.10 Elisabeth Schneider Kaiser: Nikoli ni prepozno za razvoj varne navezanosti

Predavateljica bo predstavila, kako se oblikuje varna navezanost v odnosu med starši/skrbniki in otrokom od najzgodnejšega obdobja dalje ter kako je ta pomembna za čustveni in tudi kognitivni razvoj, za kakovost odnosov, ki jih vzpostavljamo, za doživljanje obremenjujočih situacij ter soočanje z njimi tekom življenja. Spregovorila bo o tem, kako sodobna znanstvena spoznanja in somatsko usmerjeni terapevtski pristopi učinkovito podpirajo razvoj varne navezanosti.

Elisabeth Schneider Kaiser prihaja iz Frankfurta, ima več kot trideset let izkušenj s terapevtskega dela s posamezniki in pari, je supervizorka in več kot 15 let tudi edukatorka več somatskih in na travmo orientiranih psihoterapevtskih pristopov.

12.1012.50 Anica Mikuš Kos: Celostni pogled na psihosocialni razvoj in duševno zdravje otrok s poudarkom na vlogi šole

Predavateljica bo predstavila sistemsko eko-socialno razlago otrokovega psihosocialnega razvoja in duševnega zdravja. Posebej bo osvetlila vlogo šole kot polja pozitivnih in negativnih izkušenj ter možno varovalno vlogo šole za otroke, obremenjene s slabimi izkušnjami, izvirajočimi iz družine, revščine, vojnih okoliščin in drugih stresogenih in travmatskih okoliščin.

Prim. Anica Mikuš Kos, dr. med., otroška psihiatrinja je v svojem rednem poklicnem delu veliko sodelovala s šolami in usmerjala svoje delovanje v aktiviranje varovalnih dejavnikov duševnega razvoja otrok v okviru šole. Že 25 let razvija in izvaja programe psihosocialnega usposabljanja učiteljev za pomoč otrokom, ki so jih prizadela vojna dogajanja.

12.5013.30 Zaključna razprava predavajočih z občinstvom (moderira sodelavka projekta dr. Zalka Drglin)

 

VEČERNI del simpozija je namenjen splošnemu občinstvu. Tematika zgodnje travme in njenih učinkov, pa tudi preventivno delovanje in učinkovito naslavljanje posledic zgodnje travme na ravni posameznikov in v različnih sektorjih,bo predstavljena na bolj poljuden in pogovoren način.

18.30–19.10 Metka Kuhar: Kaj so obremenjujoče izkušnje v otroštvu, njihove posledice in kako jih učinkovito naslavljati?

19.10–19.50 Tomislav Kuljiš: Zakaj se ne zmorem bolje soočati s stresom?

19.50–20.30 Razprava z občinstvom (moderira sodelavka projekta dr. Zalka Drglin)


 


Obvezne so prijave na naslednji povezavi. Prijavite se lahko samo na dopoldanski, samo na večerni del ali na oba.

Več informacij o raziskovalnem projektu je dosegljivih na naslednji povezavi

Za morebitne potrebne dodatne informacije se obrnite na prof. dr. Metko Kuhar