Hrup

3. marec 2016 - Mednarodni dan skrbi za sluh

03. 03. 2016
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) Mednarodni dan skrbi za sluh obeležuje z opozorilom o pomembnosti kakovostnega zgodnjega odkrivanja motenj sluha in predstavitvijo možnosti za ozaveščanje in preprečevanje okvar sluha pri mladih zardi izpostavljenosti hrupu in glasbi.

Svetovna zdravstvena organizacija ta dan obeležuje z geslom "Motnje sluha pri otrocih: ukrepajte hitro, povemo vam kako!" in opozorilom, da je večina vzrokov, ki vodijo v izgubo sluha pri otrocih mogoče preprečiti z ukrepi na področju javnega zdravja.

V preteklem letu smo na NIJZ analizirali podatke o motnjah sluha pri otrocih in mladostnikih, ki so bile ugotovljene pri sistematičnih preventivnih zdravstvenih pregledih v obdobju od 2001 do 2012. Ugotovili smo, da se glede na letne povrečne vrednosti motenje sluha pri otrocih in mladini pojavile pri 1,3–1,9 % predšolskih otrocih, 1,2–1,6 % osnovnošolcih in 0,6–1,3 % srednješolcih oziroma mladih do 19. leta. Nekoliko več motenj sluha je bilo skupno ugotovljenih v koprski, kranjski in novogoriški regiji, sledijo jim celjska in novomeška regija. Zanimiv je bil predvsem izrazito večji delež motenj sluha zaznan pri osnovnošolcih v novogoriški regiji po letu 2006. Podatke bi bilo sicer potrebno zbirati še bolj podrobno, če bi želeli natančneje ugotavljali vzroke za spremembe v času in razlike med posameznimi regijami. 

V Izoli in Ravnah na Koroškem smo med osnovnošolci v času sistematičnega zdravstvenega pregleda izvedli anketo o njihovih navadah poslušanja glasbe z namenom ozaveščanja mladine in njihovih staršev ter učiteljev in zdravstvenih delavcev o možnostih okvare sluha zaradi dolgotrajnega in pogostega poslušanja glasne glasbe prek slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe.

Motnje sluha najprej opazimo kot težave pri razumevanju pogovora. Pogovor sicer slišimo, a ga ne razumemo, še posebej v hrupnem okolju. Sogovornika zato pogosteje prosimo, da ponovi kar je povedal. Približno 5 % prebivalcev sveta ima manjšo ali večjo motnjo sluha. To je okoli 360 milijonov ljudi ali eden od 20 prebivalcev. Motnje sluha lahko povzročijo številni vzroki od nezgode do bolezni. Ljudje, ki se soočijo z motnjo sluha imajo pogosto občutek odrezanosti od sveta. Otroci z motnjo sluha pri pouku porabijo veliko več energije zaradi napora pri poslušanju in so zato prej in bolj utrujeni. Problem je še večji v hrupni učilnici. Zgodnje odkrivanje motenj, preprečevanje nadaljnjih okvar in hitra strokovna pomoč lahko v veliki meri zmanjšajo posledice in izboljšajo stik z okolico. Navajeni smo, da se izguba sluha pojavi z leti. Vedno več motenj sluha pa strokovnjaki v zadnjem času opažajo tudi med mlajšimi prebivalci. Predvsem mlajše generacije so izpostavljene visokim ravnem zvoka daljši čas zaradi bolj enostavnega poslušanja glasbe prek slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe.

Zgodnje preverjanje sluha je še posebej pomembno pri otrocih, ker motnje sluha negativno vplivajo na otrokov jezikovno govorni, kognitivni in socialno-čustveni razvoj. Jezikovni razvoj otroka se namreč začne s poslušanjem in ne z govorom.

 

World Health Organisation - 3 March 2016: World Hearing Day. Childhood hearing loss: act now, here is how


Dodatno gradivo:

Motnje sluha pri otrocih in mladostnikih, ugotovljene pri sistematičnih preventivnih zdravstvenih pregledih. Poročilo o stanju za obdobje 2001–2012, Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015, 1-29.

Poročilo o pilotni anketi, izvedeni med osnovnošolci v času sistematičnega zdravstvenega pregleda sluha. Glasba in sluh 2015. Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015, 1-45.

Zgibanka: Kako pogosto poslušaš glasbo in kakšna glasba ti je najbolj všeč? Glasba in sluh 2015. Nacionalni inštitut za javno zdravje 2015.