Spolnost

26. september 2014: Svetovni dan kontracepcije

26. 09. 2014
Svetovni dan kontracepcije, ki ga po vsem svetu obeležujemo 26. septembra, je namenjen ozaveščanju o kontracepcijskih možnostih. Vizija obeleževanja tega dne je oblikovanje sveta, v katerem je vsaka nosečnost zaželena.

Letošnja obeležitev po vsem svetu poteka pod geslom »Gre za tvoje življenje, tvojo prihodnost; poznaš svoje možnosti?«. Skrb za kontracepcijo je odgovornost obeh partnerjev, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujemo odkrit pogovor med parterjema o kontracepciji in skrbi za zanesljivo zaščito, kar je temelj sproščene in osrečujoče spolnosti. Nasvete glede izbire najprimernejše oblike kontracepcije lahko pari poiščejo pri ginekologu.

V svetu naj bi bilo kar 85 milijonov nenačrtovanih nosečnosti. Po podatkih iz leta 2012 je bilo v Evropi je bilo nenačrtovanih kar 45 odsotkov vseh nosečnosti in več kot polovica le-teh se je končala s splavom. »V zadnjih desetletjih se je uporaba zanesljive kontracepcije v Sloveniji pomembno povečala, kar se odraža v upadu števila nezaželenih nosečnosti in s tem dovoljenih splavov,« ugotavlja Barbara Mihevc Ponikvar z NIJZ.

Podobno kot v večini evropskih držav je tudi v Sloveniji trenutno hormonska kontracepcija najpogosteje uporabljena kontracepcijska metoda. »V letu 2012 je bilo izdanih skoraj milijon omotov, kar pomeni več kot 77.000 uporabnic oziroma 162 na tisoč žensk v rodni dobi (15–49 let). V zadnjem desetletju je raba hormonske kontracepcije porasla pri mladostnicah in pri ženskah starih 20–24 let, medtem ko je pri ženskah po 30. letu nekoliko upadla. Hormonsko kontracepcijo uporablja vsaka tretja ženska v starosti 20–24 let ter vsaka peta v starosti 15–19 in 25–29 let. Realno je uporaba med mladostnicami še bistveno višja, saj je med dekleti v starosti 15–19 let pomemben delež tistih, ki niso spolno aktivne,« je pojasnila Barbara Mihevc Ponikvar z NIJZ in dodala: »Skoraj 94 odstotkov hormonske kontracepcije je v letu 2012 predstavljala oralna hormonska kontracepcija (tabletke). Vaginalni dostavni sistem je uporabljalo slabih šest odstotkov uporabnic hormonske kontracepcije, hormonske obliže pa manj kot odstotek. Maternični vložki so bili v Sloveniji najpogosteje uporabljena kontracepcija v 80-ih in začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je njihova uporaba zaradi vse večje uporabe hormonske kontracepcije začela upadati. V zadnjem desetletju je raba materničnih vložkov znova porasla. Na podlagi naših podatkov ocenjujemo, da maternične vložke uporablja desetina vseh žensk v rodni dobi, največ med 30. in 44. letom starosti.« Sterilizacije ostajajo v Sloveniji relativno redke, saj jo je kot metodo zaščite pred nezaželeno nosečnostjo uporabljala okoli trije odstotki parov.

Različne slovenske raziske so pokazale, da kondome uporablja med 10 in 15 odstotkov parov. »Kondom je najpomembnejša oblika kontracepcije pri mladih, ki pričenjajo s spolnim življenjem. Okoli tri četrtine mladostnikov, ki pričenjajo s spolnim življenjem, uporablja kondom. Kasneje raba kondoma upade. Ugotavljamo, da se kondom preredko uporablja v kombinaciji s hormonsko kontracepcijo. Gre za t. i. dvojno zaščito, ki ima pomembno prednost pred ostalimi metodami kontracepcije, saj varuje tudi pred spolno prenosljivimi okužbami,« pravi Evita Leskovšek z NIJZ, ki dodaja, da je hormonska kontracepcija zelo zanesljiva metoda preprečevanja neželene nosečnosti, ne ščiti pa pred okužbami s spolno prenosnimi boleznimi. Zato še posebno mladim in vsem tistim, ki nimajo dolgoročne monogamne zveze, poleg uporabe hormonske kontracepcije priporočamo omenjeno dvojno zaščito s sočasno uporabo kondoma.

Zanesljiva zaščita pred nezaželeno nosečnostjo predstavlja pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. »Dober dostop do kontracepcije je ena izmed ključnih reproduktivnih pravic. Napredek na področju razvoja kontracepcijski sredstev v zadnjih 50-ih letih parom zagotavlja vse večji nabor visoko zanesljivih in varnih kontracepcijskih možnosti,« ugotavlja Barbara Mihevc Ponikvar z NIJZ in dodaja: »Dovoljena splavnost, ki je kazalnik stopnje nezaželenih nosečnosti, v Sloveniji upada od leta 1982, ko je bila dosežena najvišja stopnja - več kot 41 dovoljenih splavov na tisoč žensk v rodni dobi. Do leta 2012 je upadla na manj kot devet, kar je le še dobra petina najvišje vrednosti. Ta upad kaže na velik porast rabe zanesljive kontracepcije. Beležimo pa še vedno velike regijske razlike v dovoljeni splavnosti, v zadnjih letih je stopnja najvišja v podravski in najnižja v goriški regiji.«
 

Priporočamo upoštevanje A-B-C izbire, kar pomeni:

A - abstinenca od tveganih spolnih odnosov

B - bodi zvest/a oziroma zmanjšaj menjave spolnih partnerjev

C - kondom – skupaj z uporabo hormonske kontracepcijske metode.