Z znanjem do boljšega zdravja

22. marec 2019 - Svetovni dan voda "Ne prezrimo nikogar"

22. 03. 2019
Svetovni dan voda obeležujemo vsako leto 22. marca, od leta 1992, ko je bil izbran na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe vodonosnikov.

Letošnja osrednja tema: »Ne prezrimo nikogar«

Šesti cilj trajnostnega razvoja1 Združenih Narodov je popolnoma jasen: voda za vse do leta 2030. Po definiciji to pomeni, da pri tem nikogar ne smemo prezreti, pustiti v ozadju. Vendar danes še vedno milijarde ljudi živi brez varne oskrbe s pitno vodo - borijo se za obstoj in razvoj svojih gospodinjstev, šol, delovnih mest, kmetij, tovarn.

Marginalizirane skupine ljudi (ženske, otroci, begunci, domorodna ljudstva, invalidi in mnogi drugi) so pogosto spregledane in se včasih soočajo z diskriminacijo, ko poskušajo dostopati do varne oskrbe s pitno vodo in z njo ustrezno upravljati.

Letošnji svetovni dan voda je namenjen reševanju globalne vodne krize z obravnavo razlogov, zakaj je tako veliko ljudi potisnjenih v ozadje, prezrtih.    

Kaj pomeni varna oskrba s pitno vodo?

»Varna oskrba s pitno vodo« je drugi izraz za »varno upravljanje s pitno vodo«. To je voda:

  • ki je dostopna v objektih in prostorih, kjer bivamo,
  • je na voljo, kadar jo potrebujemo, in
  • je čista, brez onesnaženja.         

Pitna voda v Sloveniji

V Sloveniji mora prebivalce (okoli 100.000 prebivalcev), ki niso vključeni v monitoring pitne vode, to je v redni nadzor spremljanja kakovosti, lokalna skupnost o tem obvestiti in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode. Če obstaja utemeljen sum za potencialno nevarnost za zdravje, jim mora takoj posredovati tudi priporočila za ravnanje.

V Sloveniji se s pitno vodo iz vodovodov, ki so vključeni v redni nadzor (monitoring), oskrbuje 94 % prebivalcev. V nadzor – monitoring spremljanja kakovosti pitne vode niso vključeni tisti vodovodi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb; največji delež ljudi brez nadzora je v Koroški regiji (25 %) in v Savinjski regiji (14 %).

Veliki in srednji vodovodi s 1.000 in več prebivalcev (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Večje tveganje za zdravje predstavlja prisotnost mikroorganizmov (mikrobiološko oziroma fekalno onesnaženje), ki je pogostejša pri manjših vodovodih (50-500 prebivalcev), saj nekateri nimajo ustrezne priprave vode, ustreznega vodnega vira idr. Povečano tveganje za prisotnost mikroorganizmov najdemo tudi pri kraških vodnih virih. Ponekod se je v monitoringu ugotavljala kemijska onesnaženost pitne vode, vzrok so bili preseženi pesticidi, nitrati, arzen, svinec, nikelj, mangan, železo.

Varna oskrba s kakovostno pitno vodo ima izjemen pomen za zdravje prebivalstva, zato morajo lokalne skupnosti v svojih prostorskih načrtih zavarovati vsak vir pitne vode pred onesnaženjem.


Več informacij je dosegljivih v dokumentu na naslednji povezavi.